.. brez mojih zlatih zakladov.. Ne morem dovolj opisati v besedah, ne morem dovolj pokazati, vendar bom pa poskusila napisati toliko, da si boste lahko predstavljali.
Sama imam 3 letnega sina, s katerim res ni nikoli dolgčas, pa vendar sem čutila, da mi nekaj manjka. Kljub temu, da sem že imela psičko, je v meni še zmeraj nekaj manjkalo. Kmalu sem ugotovila, kaj mi tako zelo manjka.
Muca.. na srečo sem dobila "dovoljenje" in posvojila tri zelo posebne zlate muce. Življenje z njimi je tako drugačno. Tako barvito, lepo in zanimivo. Ko se zjutraj zbudim in vidim vse muce pred seboj, kako dremajo pri meni, na meni, ... je dan že takoj s sončkom obsijan, četudi zunaj dež pada. Ko vidim, kako se imajo radi in ližejo drug drugega, sem tako zatopljena v njih.. uživam ko gledam to. Zame so ti trenutki zelo neprecenljivi. Ko jim dam za jesti in po jedi pokažejo hvaležnost s tem, da se stisnejo k meni, iščejo z glavico mojo roko in predejo - najlepša hvaležnost.. Ko me zmeraj, ko pridem domov pričakajo na vratih sobe in naredijo en mijav - kot pozdrav - nepopisno. Ko me skrbi tarejo in jih božam, v tistem trenutku pozabim na vse slabo in se prepustim njihovim mehkim dlakam..
Trenutki z mačkami so res nekaj posebnega, nepozabnega.. Življenje z njimi mi daje veselje, sproščenost in ogromno ljubezni. Tisti, ki nimajo mačk, res ne vejo kaj zamujajo. Jaz sem vedela! In sedaj jih imam.. moje tri zlate srčke*
