Bella

Bella, ljubica moja zlata je letos aprila dopolnila eno leto, kar pomeni da je sedaj "mlada" eno leto in pol.

Bello sem našla na Bolhini strani, kjer se je prodajala kot "navaden" maltežan, z nizko ceno... ker se nisem mogla upreti, sem poklicala, da pridem samo na ogled. Ampak to malo bitjece mi je tako priraslo k srcu, tako navihana in srčkana je bila, da je iz ogleda prišlo v nakup. Čeprav sem sama odločno proti temu, da se kupi "kar nekakšnega" psa, brez papirjev in tako naprej, se ji žal nisem mogla upreti.. Takoj sem vedela, da bo to ona, moja zlata ljubica. In res je.

V tem času mi je naredila kar nekaj sivih las.. pa ne zaradi zdravja, temveč zaradi njene samosvojosti, trme. Bella je dosti krat pobegnila, na začetku se je ustavila in prihitela k meni, potem pa vedno bolj ni ubogala in je letela in letela, dokler je nisem na kakšno finto dobila. Na srečo se je to počasi uredilo in ljubica zlata ne pomisli več, da bi pobegnila.
Sive lase mi je delala tudi s hrano. Ne bi kvalitetne, ne bi tega in tistega, jedla bi domačo hrano ali pa Pedigree. Po enem letu sem obupala in sedaj je samo brikete, občasno dobi tudi kakšno meso, skuhano posebej za njo. Včasih dobi kakšno mokro hrano Pedigreeja, ampak zgolj za priboljšek.

Ljubica moja je zelo navezana name, prav tako jaz na njo. Cele dneve tiščiva skupaj, razen ko kam moram iti. Zaradi njene trme, neubogljivosti je ne morem peljati s seboj, saj je prav trmasta in se ji zdi, da to kar ona hoče, tudi lahko počne. S sinom se imata res zelo rada in ne mine ena noč, da ne bi skupaj zaspala. Ko mali zaspi, spi tudi ona in se ne premakne dlje od njega, razen ko je treba ven. Je zelo navezana na celotno družino in njena "nora" lastnost, lizala bi roke, obraz cele dneve. Jo odvajamo od tega, hehe.

Kljub temu, koliko težav sem imela z njo, jo imam najraje. Je moja princeska.. In ne bi je dala za nič na svetu nobenemu!